Vojni veteran, milijonar, duhovnik, pimp, policaj, tat avtomobilov, begunec, poštar…

Vojni veteran, milijonar, duhovnik, pimp, policaj, tat avtomobilov, begunec, poštar… Kaj imajo ti ljudje skupnega? Hmm, to, da so so se zbrali na idilični lokaciji ob reki Moravi in skupaj pekli odojka, kuhali ribjo čorbo in pili pivo… Ok ok… več o tem malo kasneje…

Skratka… Končno je prišel čas dopusta. Letos nisem kaj dosti premišljeval kam bi šel z boljšo polovico, saj se mi je zaradi lanskoletnega potovanja po Balkanu v glavi kot super poletna destinacija spet pojavila Srbija… Zakaj? Enostavno… malo denarja, veliko muzike! In res je bilo tako!

Muzike je bilo še posebej veliko na najini prvi destinaciji…v Guči… Sej ste verjetno že vsi slišali za to malo vasico na jugu Srbije, ki enkrat na leto oživi in poka po šivih, ko jo obišče na 100.000 ljudi željnih zvoka trube, mesa iz žara, rakije in pa družbe bolj ali manj nacionalističnih Srbov. Kljub temu, da me je mučil prehlad in me je vsake toliko časa oblil vročinski val sem se po postavitvi šotora na travniku na hribu nad Gučo takoj bolje počutil. Razen, ko je prišel stari deda in zaračunal 10eur za teptanje njegove trave… No ja…še vedno zelo ugodno za 2 osebe, 2 dni… 🙂 . Guča je bila ravno taka, kot sem si predstavljal, razen tega, da je bilo vsaj 20x več ljudi in si se po uličicah vasi prav po polžje premikal. Je bilo pa tudi to vsaj za nekaj dobro. Tako si si lahko podrobno pogledal kaj vse ljudje prodajajo na stojnicah… Tukaj se je našlo vse…od motorke, do hrčkov, pa kitajskih igračk, ki spuščajo milne mehurčke, cigarete, čudežna čistila, predvsem pa 1000 in 1 stvar na kateri piše GUČA. Pa naj bo to kičast porcelanast pes, majica s poljubnim vojnim zločincem…pardon…herojem, kavbojski klobuk (tradicionalno pokrivalo valda) ali pa mala plastična trobentica, ki povzroča nevzdržno bolečino v ušesih. Še posebej, ko vsak v svojo piha druščina velikih, pijanih, fantov, ki mimogrede še maha z ogromno Srbsko zastavo. Vrhunci 3 dnevnega obiska v Guči so bili: Izbor za miss Guče…(gooo Vanja, studentkinja iz Guče, you are the best!), koncert Bobana Markoviča (Bregovića sem žal zamudil), uff, streljanje s topovi (ki so stresli cel šotor in ti ni bilo nič jasno kaj se dogaja), opazovanje francoskih hipijev (ki so letos zasedli Gučo) in pa hraaaaaaaaaanaaaa (vješalice, gurmanska pljeskavica, jagnje, svinje….)! Ok ok, dost nakladanja o Guči… Preberte si reportažo Blaža Ogorevca in poglejte moje fotke v Mladini, ki izzide v soboto!

No najbolj coolski del tripa pa je prišel po Guči. V bližnjem Čačku sva z drago našla celo malo temno pisarno Turistične ogranizacije, kjer sva prijaznega brezzobega možakarja in njegovo sodelovko vprašala kje na poti proti Beogradu, se splača ustavit in zrelaksirat v lepi naravi. In je padel predlog, naravni rezervat Ovčar Bajna, ki je le 10 minut vožnje iz Čačka. Seveda ne smem pozabit omeniti tudi nadvse poetski prospekt o Čačku in okolici, ki je bil…pazi zdej… tudi v slovenščini! No ja.. v Slovenščini s številnimi slovničnimi napakami in Srbskimi izpeljankami slovenskih besed… Sej veš, tako kot delamo to tudi slovenčki…če se ne spomniš kako se kaj reče v Srbščini (Hrvaščini, Bosanščini), spremeniš kako črko, pa naglas in je… kao. No in sem pogledal kater veliki um je prevajal to in na koncu piše… Prevedel: Prijatelj iz Slovenije… Well let me tell you something…He is not such a good friend of yours or Slovene citizen! Ok, spet sem se oddaljil od osredne zgodbe. Ja nič… In potem sva na tržnici nakupila kile sadja, se z vsemi prodajalci zaklepetala in zvedla kje vse v Slobveniji so bili v JNA in se odpeljala proti Ovčar Banji. Avtokamp je bolj zgledal kot, koncentracijsko taborišče, zato sva si rekla, da se raje zapeljeva malo nazaj ob reki, kjer so bile tik ob vodi reees lušne male vikendice in tam vprašava ljudi, če lahko kje postaviva šotor. In lutava, pa lutava, pa se zapeljeva čez en tunel, pa po makadamu, pa čez gozdiček strmo navzdol po stranskih poteh in najdeva leseno brv, ki vodi čez gozd in vodo do Morave. In našla sva Beverly Hills! Malo skupinico ličnih vikendic na edinem otoki na Moravi, ki so med seboj povezane z brvjo, ki je ponoči celo osvetljena. Pa greva potem do skupinice moških, ki so pecali ribe… Hmm, a se da mogoče kje tukaj postavit šotor… Dok rečeš keks, pade valda debata… pa nama pokažejo na travo 1 meter od reke pod krošnjami dreves, da lahko tam postaviva šotor… pa še mal debatiramo in vmes spijemo že eno šljivo (rakijo), pa šef hiše Dejan reče, da nama bo naštimal blazine na verandi hiške in da lahko tam spiva…Da imava tudi hladilnik, pa pipo za vodo, wc… pa še mal debatiramo…o Guči, Sloveniji, ribolovu…pa pade še ena šljiva… pa reče Dejan… Mah, jaz grem itak zdele domov, tukaj mata ključ od vikendice, ostanita tukaj kakor dolgo želita, sam pustita vse tako kot sta dobila in dajta potem ključ pot prepražnik. Aaaaaaaaaaa… je lahko še kaj boljšega?! Hmm… ja! V kompletu s tem polpenzionom sva dobila zraven še čoln na vesla in visečo mrežo… S to druščino smo potem doma narejeni čoln osedlali starim dobrim Tomos in se malo zapeljali po reki in kopali, potem pa se je kompanija poslovila, pospravila ribiške palice, pa še topel stisk roke in sva ostala sama sredi divjine in tišine, v vikendici poleg reke. Čolnarjenje, kopanje, čolnarjenje, kopanje, nastavljanje soncu, ogled 2 izmed 18 pravoslavnih samostanov na tem področju, pa lenarjenje, čohanje Milice mini psičke, ki je last vseh otočanov, opazovanje polhov na strehi najine hičice, štetje utrinkov na zvezdnem nebu… Tretji dan, pa je bilo malce manj miren… Pri tretjem sosedu z desne so imeli delovni piknik… Kaj to pomeni? Zbere se 15 folka, prinese s sabo, kruh, zelenjavo, odojka, ribe, mašino za točenje piva…potem se pa je, pije…in hmm… 1 sam človek je cel čas delal (in to ves čas isti?!)! 😀 Valda sva se odzvala povabilu na piknik in se pridružila tej nadvse pestri druščini… Vojni veteran, milijonar, duhovnik (pop), pimp, policaj, tat avtomobilov, begunec, poštar… Vsak s svojo življenjsko zgodbo in vsak z občutkom, da more čim hitreje in čim glasneje povedati vsaj kak odlomek te zgodbe novim gostom iz Slovenije… seveda. če se le da istočasno, kot to počneta že 2 druga kolega… Skratka res cel smeh! Ljudje, total odštekani vsak na svoj način, so pokali res dobre fore na svoj račun, naš račun, odojkov račun… Veliko noro dobre hrane, penastega piva, balkanske gostoljubnosti in humorja. Preden sva odšla, pa sva dobila od večine ljudi tudi telefonske številke… Kaj počneta novembra!? morata prit na Slavo (nekaj takega kot je pri nas god)! Plačam vama stroške sem in nazaj, pri meni mata svojo sobo al pa vsak svojo sobo in avto! Sam morta prit! To je bilo povabilo milionarja (njegova žena je mela parcelo v Črni gori, kjer so našli vrelec mineralne vode… vledec so prodali Abramoviču za 2,5 mio eur)… Pa v Podgorico, pa v Čačak, pa Gučo… kamorkoli prideva morva prit k njim na gostijo… Res neverjetno gostoljubje, ki bi ga kje drugje z lupo iskali! Najina zadnja destinacija je bil pa Beograd. V Beogradu sva bila pri kolegu fotografu in oblikovalcu, kjer smo pa tudi maksimalno uživali ob dobrem vinu, glasbi, sprehajanju po mestu, kopanju na Adi Ciganiji, debatiranju na čolnu na Savi, grizljanju Plazme in sliv…

SRBIJA ROCKS!

dsc_1662_resize.jpg

Igraj koloooo!

dsc_1727_resize.jpg

dsc_1746_resize.jpg

Turist

dsc_1819_resize.jpg

Vanja, studentkinja iz Guče!

dsc_1835_resize.jpg


dsc_1974_resize.jpg

Stari borci…

dsc_2073_resize.jpg

Mladi borci…

dsc_2145_resize.jpg

Bara

dsc_2181_resize.jpg

Boban Marković

dsc_2261_resize.jpg

Zmagovalci Zlatne trube

dsc_2393_resize.jpg

dsc_1948_resize.jpg

vikendicae000.jpg

Najina vikendica

vikendicae02.jpg

dsc_2512f_resize.jpg

vikendicae004.jpg

vikendicae05.jpg

Kapitalni ulov

vikendicae06.jpg

Človekov najboljši prijatelj… prase…

vikendicae07.jpg

Pravoslavni pop

vikendicae008.jpg

Gang…

~ by matjazz on August 23, 2007.

8 Responses to “Vojni veteran, milijonar, duhovnik, pimp, policaj, tat avtomobilov, begunec, poštar…”

  1. carski prispevek. mogoče lahko začneš kar ti pisati namesto blaža ogorevca! Takonaprej!

  2. Ma jaka prav. Zakon res.:)

  3. Thx guys! I am glad you like it!

  4. fenomenalno! ko tkole naštevaš, kaj vse se ti je zgodilo, prav ne morem verjet… s tabo mora bit pa lajf precej zanimiv 😉

  5. Ma tok navdušeno sem se spravil vse naštevat prav zaradi tega, ker se še sam nisem mogu načudit vsem dogodkom, ki so se odvijali en za drugim… No ja… sicer je pa ravno to čar potovanj…pa čeprav samo do Prlekije in nazaj…

  6. damn man, tvoji balkan tripi me vedno navdušijo! 🙂

  7. Super si tole spisal in odlična foto reportaža. Edino je mal teško brat, ko je vse na kupu (brez odstavkov). Ampak damo fonte na mal večje pa gre 😉

  8. Hi there, everything is going perfectly here and ofourse every one
    is sharing information, that’s actually fine, keep up
    writing.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: