Peš, z Lado in velblodom skozi stepo…

No se zadnje oglasanje iz Rusije… Najprej moram povedat, da sem bil ocitno le preveckrat poreden, saj se morje s 15 modeli ni izslo… Kaj je slo narobe? Dan pred odhodom smo dobil itinerarij potovanja in pot na morje je potekala cez Kazahstansko mejo, katero lahko Rusi preckajo brez problema, mi pa zal rabimo vizo. Pozitivna stran tega je pa ta, da sem sedaj v Volgogradu (ex Stalingrad) pri res cool modelu – Stasu in mi ni prav nic zal za morje…

Skratka… V Astrahanu in okolici sem ostal kar nekaj dni in moram rec, da je bilo zelo prestro… Z mojim gostiteljem Olzasom, ki je Kazahstanskega porekla sem odsel v malo vasico v blizini Kazahstanske meje kjer je sam nekoc zivel in se vedno zivi kar nekaj njegovih tet, dedek in babica. Lesene hise oz hise narejene iz blata in slame, koze, krave, konji in pa 40C na soncu. Obiski tet, simpaticne sestricne, ki je zacuda govorila anglesko, pa ribolov, kopanje v reki… Zvecer sva z Olzasom srecala nekaj njegovih nekdanjih sosolcev s katerimi smo potem ob pivu klepetali dolgo v noc. Kot povsod sem bil sredisce pozornosti, glede na to, da sem turist iz Slovenije, ki govori malo po rusko. Zanimiva mesanica folka…Nekaj kazahstancev, pa rusijna in en kalmik… Muslimani, pravoslavka in budist…

Naslednji dan je bil pa se bolj pester… Odpeljala sva se se v vecjo PM, proti Kazahstanu v vasico Bajbek, kjer zivi se ena njegova teta, to pa zato ker sem zelel videt farmo na kateri dela teta in pa ja, ok priznam….kamele sem hotu vidt. Ko je sonce padlo za obzorje smo se odpravili… Na pot, ki jo teta naredi vsak teden na to farmo… Jaz, Olzas, teta, njen 4 letni sin, pa 11 letni sin, se ena teta in njena 12 letna hcerka… In hmm..pot ni bila kratka… Hodili smo kako dobro uro cez stepo v kateri je baje veliko kac, volkov in kojotov… Po tej enourni hoji na kateri je vsak nekaj casa na ramenih nosil mulcka, smo zastopali eno lado, ki se je ne vem kam peljala sredi stepe sredi noci… In ja… marsikater vic bi se lahko zacel…So se vozili 9 Kazahstancov in 1 Slovenc (beri: 10 ljudi!) po stepi sredi noci… In se vozmo, pa vozmo in vozmo in naenkrat se sred teme ustavimo in gremo ven iz avta… Hmm, kaj pa je? In pol slisim neko hropenje v blizini in zagledam obrise dveh grb… Kamelaaa! Oz, ne ravno mala kamelca, ki smo jih navajeni iz ZOO-ja ampak ogrooomen dvogrbi velblod. Res ogromna zival, ki slisi na ime Stepan! 🙂 Nas naslednji prevoz… Jaz in Olzas sva se stlacla med dve grbe in smo nadaljevali skozi noc, pod nebom polnim zvezd. Sem pa kar zadovoljen, da sva bila midva prva na vrsti za kamelni transport, ker sva ostala suha ob preckanju neke reke… In ze tako komicnopotovanje skozi stepo, je se dodatno popestrila ljubimka Stepana, neka divja kamela, ki nas je vseskozi spremljala na varni razdalji do koce. In ne..ni mirno in tiho stopicljala za nami…Zival je skos tekala gor in dol, pa 1x si videl grbe na eni strain, pol pa drugi…Z Ol. Sva potem sestopila iz kamele in jo prepustila otrokoma, jaz sem pa vzel spet tamauga za vrat in smo se kako uro nadaljevali po poti, ki so jo osveljevale zvezde, za orentacijo pa so sluzile naftne vrtine v daljavi, z gorecim plameni. Po prihodu v koco narejeno iz blata so otroc zakuril ogenj v zunanjem –stedilniku- prav tako narejenega iz blata, (in kaj bos kuril sred stepe, ce ne kravjekov in hmm kameljekov?), midva z Ol, sva sla pa po vodo v reko, da smo se lahko vsaj malo osvezili in umili… Za vecerjo je bil pecen krompir in svez paradiznik… Po noci, ki jo je uspesno kalil roj komarjev in pa ne ravno mehka lesena tla (edino posteljo v hisi sem odlocno zavrnil)… sva z Ol odstopala nazaj proti Astrahanu, tete pa so se odpravile past se globje v stepo. Na poti domov smo opazovali velike crede konj, krav in seveda velblodov. Res spektakularen pogled na te pasoce se zivali…

No in sedaj sem v mestu z nic kaj prijetno zgodovino. Mesto v kateremu je med WW2 umrlo cca. milijon ljudi!?!?!?! Kej vec o tem pa drugic, saj zdele sledi osvezitev v Volgi…

Na poti do vasi…

Tipična vaška hiša… Lesena in okrašena modra okna.

Shitty car… Drekci se sušijo za kurjavo…

Večerna paša…

Kaj ti bo računalnik če maš lahko še vedno abakus…

Pri frizerju…

Paka! (Adijo)…Sosed….

Moja osebna asistnentka pri ribolovu… 😉 Olgasova sestrična…

In smo šli…

V noč…

Naša lada…

Naš Stepan!…+ zvezdno nebo

Kuhanje večerje…

Stepan in naša hišica narejena iz blata, naslednje jutro…

~ by matjazz on August 30, 2008.

10 Responses to “Peš, z Lado in velblodom skozi stepo…”

  1. Komaj čakam nadaljevanje.

  2. Hej Matjaz, fooootke!!!!!

  3. wow…ful dobro…super te je brat…pa nasmejal si me tudi, s tisto kamelo, ki vam je sledila enkrat iz ene drugič iz druge strani…enjoy.

  4. mislim, da vsi komaj čakamo nadaljevanje 🙂 in na koncu, ko bo čas za to še potopisne utrinke v fotkah… srečno po Rusiji še naprej!

  5. odlično! Rusko popotovanje by Matjaz. Eno knjigico nared.

  6. Ti pa nisi navaden turist 🙂

  7. Hi, Matjaz! Fotki!

  8. […] Peš, z Lado in velblodom skozi stepo… Predzadnji sklop fotografij iz potovanja…Klik […]

  9. Huuuda nočna fotka! Tazgale Stepana bi se pomoje ustrašil k svina, če bi na njega naletel sam 🙂

  10. 5&6 sta mi krasni fotki.. ; ) +3&4 od spodaj navzgor. ; )

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: