V iskanju resnice o srbskemu Tarzanu, Rocky-ju, Bobu Marleyu in Nicku Sloterju part I.

Ja ni boljšega, od tega, da odlašaš en blogovski zapis en teden, ker je le ta precej obširen, potem se le spraviš in napišeš že vse do polovice in se ti vse skupaj nekako izbriše… Sweeeell… Jebat ga, pa gremo jovo na novo…

Od ideje pa do izvedbe te reportaže se je zamenjalo kar nekaj letnih časov, vmes je že nastopila gospodarska kriza, izbruhnila prenapihnjena prašičja gripa in kot sem uspel prebrati v Nedelu je bil v tem času organiziran celo 24urni maraton v zbijanju kegljev Centra za slepe in slabovidne v Prekmurju… (Za njihovo dobro srčno upam,  da ne bo njihova naslednja aktivnost lokostrelstvo ali streljanje glinastih golobov…)  No pa da se vrnemo na to zloglasno Mladinino reportažo… Z Vanjo sva se odpravila v bratsko republiko Srbijo raziskovati fenomen njihovih odštekanih idej o postavitvi spomenika Rocky-ju, Bobu Marley-u, Tarzanu in pa o zasaditvi dreves pred osnovno šolo Nicka Sloterja. Vam ni kej dosti jasno, a? No pa gremo po vrsti…

Na celotnem 4 dnevnem tripu sva se izgubila samo 2x in prvič se je zataknilo že, ko sem moral Vanjo pobrati pred njenim blokom za Bežigradom. Kljub temu, da moja draga živi samo 200m stran in kolega v sosednjem bloku, je komunikacija zablokirala in sva rabila kar nekaj minut, da sva se uskladila. No po uskladitvi pa sva krenila s službenim Puntom (v nadaljevanju Srebrna puščica) po cesti bratstva i jedinstva proti Beogradu.  5 urna vožnja  je minila v znamenju petja oldis goldis komadov, ugotavljanju drevesnih vrst (ali ob cesti raste Brest ali je morda to Gaber), razpravljanju o tem kaj vse utegneva tam doživeti in če imajo Srbi še vedno nategovalske cestnine, ki vozilom s tujo registracijo računajo 3x znesek… No odgovor za zadnje vprašanje je pritrdilen!

GPS na Iphonu je premogel le 7 mest in 4 bencinske črpalke v celi Srbiji, tako da sva se poslužila sedaj že arhaičnih zemljevidov in pa mojih načetih spominskih celic, ki imajo zabeležene približne lokacije Kalamegdana, hotela Slavija, stadiona Crvene Zvjezde, Ade Ciganlije… No ravno dovolj, da sva v dokaj doglednem času našla najin hostel  saj je bil lociran ravno v bližini meni poznanega  Kalamegdana. Je pa hostel Captain lociran ravno v taki mreži  uličic, da nama ga v 4 dneh ni uspelo najti v prvo… Prvi dan je minil v znamenju spoznavanja oz. ponovnega odkrivanja Beograda, dodanega researcha za reportažo in končno polnjenje urnika z meetingi…

Naslednji dan pa akcija od 8.00 zjutraj pa do 4.00 zjutraj naslednjega dne.  Prvo naju je pot vodila v 90 kilometrov oddaljeno Žitište, v srcu Vojvodine. Kot se lahko sklepa že po samem imenu Žitište obkroža veliko žita, oz. če smo bolj natančni koruze. Ni pa to vse! Ne, ne! V Žitištu imajo tudi največjo predelovalnico perutnine v tem koncu Evrope (30.000 piščacev na uro?!), tukaj je bila odprta ena izmed prvih 3 samopostrežnih trgovin v YU in na glavnem vaškem trgu imajo pravi pravcati spomenik ROCKY-ju Balboi!  Jp prav ste slišali. Rocky, slavni boksar iz  Philadelphie je tu dobil svoje obeležje.  Prvo jutranje opravilo je bil intervju z županom občine o samem spomeniku, po tem pa sva s srebrno puščico že divjala proti romunski meji v vasico imenovano Međa. (V Žitište sva se nameravala ponovno vrniti naslednji dan, tako da več informacij o tem kipu še sledi)… Međa, vasica s 40 hišami, je rojstno mesto Johnny-ja Waissmullera. Johnny je v svojem življenju pokasiral 5 olimpijskih medalj v plavanju, podrl  je reci in piši 67 plavalskih rekordov in kar je skoraj še bolj fascinantno, v 12. Filmih je igral Tarzana, kralja đungle!  Njegov slavni krik, aaaaaaaajaaaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaa, pa je bil tako prvovrsten, da so ga uporabili še v vseh naslednjih filmih o tem dečku, vzgojenem by opice. No že sam prihod v vas je bilo svojevrstno doživetje… Seveda sva bila več kot očitno tujca, saj nisva vozila ne traktorja, ne Tomosa apn6, niti ne 15 let stare Zastave, tako da so naju med vožnjo spremljale oči vseh 17 prebivalcev te od boga pozabljene vasice 1km oddaljene od Romunske meje. Po neuspešnem iskanju groba Johnny-jeve rodbine sva se odločila, da povprašava za lokacijo Tarzanove rojstne hiše kar zvedave fotre v kafani pri cerkvi. Noben ni vedel nič o nobenem Tarzanu (verjetno je k temu pripomogla vročina in pa topla slivovica), vendar ko sva bila že nazaj pri avtu se je mimo pripeljal nasmejan stric na Tomosu in rekel naj mu slediva… To je bila procesija… Škrbast fotr na oranžnem frčotu in midva v srebrni puščici s katero sva se vozila tako počasi za majajočim  se čaletom, da bi si lahko vmes z ahkoto sendvič naredil in rešil vsaj 2 sodukuja.  No da malce skrajšam zgodbo… Speedy naju je pripeljal do hiše v kateri prebiva ata, katerega brat je poročen z zadnjo potomko Waissmulerjevih…neko pra pra pra nečakinjo od stičeve tete, hčerke, vnukinje od Tarzana! Ta ata nama je pokazal rodbinski grob, ki je bil seveda ne nekem drugem pokopališču potem naju peljal do Tarzanove rojstne hiše v kateri sta čez poletje nastanjena noben drug, kot njegov brat in ta daljna sorodnica đungelskega kričača. Kaka neverjetna sreča! Z Vanjo sva namreč resnično upala, da najdeva to gospo v Beogradu, kjer drugače prebiva in da narediva z njo vsaj kratek intervju… No pri tej hiši pa naju je čakalo tipično domače vzdušje… 3 fotri + ga. Tarzanka za mizo ob slivovici, kavica in sok za goste, debata o tem, kdo je kje v Sloveniji delal oz. bil v vojski, pa o sranju, ki ga je prinesla vojna, težkem životu v Srbiji in seveda o njihovem znanem sorodniku in trudu okoli postavitve kipa Tarzanu. Le ta tu še ni postavljen, saj za to nimajo dovolj denarja, imajo pa že dve maketi kipa. Sledilo je kratko familiarno fotkanje, za katerega se je moral mož na komando miss Tarzan seveda preobleči v nekaj bolj dostojnega, potem pa kratko obiranje bio breskvic za na pot in že sva drvela mimo koruznih polj, silosov in ravninskih cest na festival Rock VIllage v ŠE MANJŠO vasico, katero tudi krasi kip Bobu Malrey-u.. O tem pa v naslednjem postu….

After more than one year of postponing this photo reportage we finally did it! Me and my colleague Vanja, went to Serbia for 4 days to do a story about the small villages where you can find a statue of Rocky Balboa, Bob Marley, Tarzan and Nick Slaughter (actor of b production show – Tropical heat). The second day after arrival to Serbia we went to small village called Međa where Johnny Weissmiller were born. Johnny won 5 Olympic medals in swimming, set 67 world records in swimming and he played in first 12 movies about king of the jungle – Tarzan! In the village we met his great great great grand niece or something. We drank a nice coffee together talked about life in Serbia about their great relative and about the struggle to build a statue of Tarzan in the village… After this pleasant meeting we went to a village where they have a statue of Bob Malrey and a great music festival Rock Village……….

_MAT1857-7

Dream team pred eno izmed številnih čuuuudovitih graščin v Vojvodini.

_MAT1697-1

Župan Žitišta (V vitrini monografija o Sloveniji in Idrijska čipka)

_MAT1712-2

Prijazni čale Speedy

_MAT1750-3

_MAT1780-4

Miss Tarzan z enim izmed predlogov za spomenik… Mož je ob fotkanju neprestano..Lej, kok sta si podobna..Poglej profila…

_MAT1833-5

Tihožitje…

_MAT1835

Kafetkanje…

_MAT1840-6

Rojstna hiša…

~ by matjazz on September 9, 2009.

7 Responses to “V iskanju resnice o srbskemu Tarzanu, Rocky-ju, Bobu Marleyu in Nicku Sloterju part I.”

  1. Noro! Človek bi si že skoraj zaželel it zraven… če ne vsaj kakšno fotko več! ;D

  2. Uff, ja je bilo totalno noro! Pride več fotografij v drugem delu!

  3. Kdaj si bil to dol v Srbiji? Ker letos za prvomajske praznike že ni bilo več dražjih cestnin za tujce-so ble table prečrtane niti ni kdo “na šverc” računal 🙂

  4. Hmm, pred 2 tedni sem bil…? Mogoče so to spet z glavno sezono začel!?

  5. Bom mal povprašal kolega iz Beograda, pa ti sporočim, za naslednjič, ko boš na poti 🙂

  6. Dej dej.. Me res zanima kaj je s tem…?

  7. Hej, mal z zamudo, ampak kar sem izvedel je tole (c/p kar mi je poslal kolega):
    “Raspitao sam se i kako su mi rekli, cena putarina za strana vozila je ista kao i za domaca i nije se niti ce se nesto menjati.”

    Jaz mislim, da bo treba it pogledat, pa sproti še na Jelen pivo, pa mal v Rumo… oh, spomini (sem bil letos za prvomajske en teden v BG) 🙂

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: