Resnica o srbskemu Tarzanu, Rocky-ju, Bobu Marleyu in Nicku Sloterju Part II.

No in že spet je najina srebrna puščica drvela 130km/h po vaški cesti mimo koruznih polj. Edino živo bitje, ki sva ga vsake toliko zapazila je bila kaka štorklja ali družinica fazanov, katerim ni bilo ravno jasno, kaj je ta hitro se premikajoča zadeva iz katere odmeva  dretje popevk Elvisa, Marleya, Roxete, Barry White-a…  Kljub temu, da je čudovito zanesljivi Michellin Maps izračunal, da bova za 50km pot potrebovala celih 7 ur?! Sva v Banatski Sokolac prispela prej kot v uri. BS je vasica, ki premore 2 trgovinici (3x3m), eno kafano, ter sobico v hiši za trgovino v katero pride po potrebi 1x tedensko medicinska sestra. No, da jim ne bom delal krivice… Imajo tudi lepo osnovno šolo, katero kljub temu, da je največja zgradba v vasi obiskuje vsega skupaj 23 otrok. In ne ne..to še ni vse! Ta osnovna šola ima na eni strani zunaj tudi velik wc na štrbunk na drugi strani pa kip Boba Marleya s kitaro v roki! V vasici bilo precej živo..hmm, mogoče bi se moral malce drugače izrazit, saj se je poleg priprav na večerni koncert odvijala tudi sedmina za bako Maro na kateri je bila zbrana cela vas. Seveda so naju že nestrpno pričakovali in do prihoda glavnega organizatorja festivala in pobudnika postavitve spomenika naju je zabaval vaški sekretar (karkoli naj bi to že bilo) in stari roker Sony. Le ta nama je razkazal obe trgovini, že prej omenjeno kafano in pa na pol razpadlo halo, kjer so imel včasih vaške žurke. Imela sva čast spoznati tudi 2 vaška posebneža/pijančka, ki sta bila vsekakor maximalno vesela slovenskih gostov in pa eno izmed zvezd večera Abrahama iz Jamajke. Sony nama je povedal, da je bil Abraham že lani na festivalu s svojim bandom in da je bil tako navdušen nad vzdušjem, da je prišel tudi letos kljub temu, da je imel že dan to tem nastop v Minhnu. Povedal nama je tudi, kako so se lani menili z enim vaščanom glede prenočišča za band… Sej ni problem komšija, da je pri vas 3 dni band iz Jamaike ne…? Neee valda da neee… In pride naslednji dan band… Aaaaa… Pa oni so crni!?.. MA nemoj, sej so iz Jamajke! A je to problem? Jaaa neee… Moja hiše ja je njihova hiša… Samo da mi žene ne diraju! Klub temu, da niso domači znali niti besedice angleško in oni ne srbsko so po treh dneh bivanja pri njih ob slovesu vsi jokali…

Kmalu potem je prišel tudi Mirko na svojem big šajni Harley Davidsonu s katerim smo imeli nadvse simpatično debato o festivalu, vasici in seveda o kipu Boba… Po pogovoru pa sva glede na to, da vasica ni premogla niti restavracije, da je bila ribja čorba za goste še v pripravi in da je bilo do začetka festivala še 5 ur, z Vanjo sklenila, da greva nekaj pojesti, potem pa še na pivo v Romunijo. No tudi v bližnjem Vršču, ki je zgledal že kot precej spodobno in simpatično mestece sva imela kar nekaj problemov, da sva našla nekaj za pod zob. Na koncu sva le prispela do neke blazno fensi restavracije. Kelnarji v lepo skrojenih oblekah, minimalistična oprema, prijetna glasba, svečke, vinska karta… Hmm si lahko res privoščiva tole? No ob pogledu na jedilni list sva se le nasmehnila in se usedla za prijetno mizo. Če že nisva jedla v pristni Srbski restavraciji sva si privoščila vsaj pristno hrano. Jaz sem s srebrnim priborom iz precej zanimivega porcelana pojedel karađorđevo sniclo, Vanja pa se je borila s piščancem v sezamovi omaki. Račun je z neko mini predjedjo, glavno jedjo in pijačo znašal 18 eur.

Odločitev, da skočiva v Romunijo na pivo sva ob prihodu na mejo skoraj obžalovala… Avtomobili parkirani vsepovprek, ljudje so hodili gor in dol, totalni kaos. No, kljub kaosu sva v Romunijo vseeno prispela v kakih 15 minutah. Zemljevid, ni obetal kakih večjih mest/znamenitosti, tako da sva se zadovoljila s prvo obcestno kafano. Ob angleško, italjansko, nemško, srbskem naročanju piva sva uživala ob opazovanju  skupinice športno elegantno z zlatnimi lanci ovešene družbice pri sosednji mizi in pa štela crkujoče avtomobile. Številka se je ustavila na 3! (1 odpadel auspuh, eno nespretno speljevanje in 1 resni problemi z motorjem…) Seveda je bil tudi povratek zanimiv… Na Romunski meji naju vprašajo, kam gresta.. Hmm, v Srbijo!?… Ok, prijetno pot!.. Ne vem kaj bi moral odgovorit, da bi se odzvala drugače? Jaaa, greva na srečanje radikalnih anarhistov? Ahaaa, pa veste pot, ali vam pokažem na zemljevidu… ? No isto vprašanje so nama zastavili na srbski meji in tudi jaz sem odgovoril isto glupo… Ja, ja vemo, da v Srbijo ampak kam? V Banatski Sokolac na festival… Ahaaa. A bi vama bla panika, če gre kolega policist z vama in ga odložita v Vršcu? Aaam?..Ja ne, nej pride valda… No pa smo šli vsi trije nazaj po ravnici… Kolega policist se je mogel predčasno vrniti domov, saj je imela njegova sestra neke zdravstvene probleme…Smo pa prijetno poklepetali. Če dne drugega me je šokiralo to, da dela vsak dan po 12 ur, seveda tudi vikendi in nočne smene, dobi pa cca. 300 eur plače!!! Bože sačuvaj…

No glede na to, da sva bila častna gosta festivala naju je kljub popolni zapori celotne vasi čakalo parkirno mesto v bližini glavnega odra. Vaški pijanček št. 2 je imel sedaj oblečen rumeni rediteljski jopič in nama veselo mahal naj kar peljeva mimo zapore… Organizacija pa je bila vrhunska…  Lesen oder narejen iz plohov, je letos zamenjal pravi oder, kot jih vidimo na vseh boljših festivalih v Sloveniji, pestra ponudbe pijače, hrane + par štantov z raznoraznimi svetlečimi kičerijami in majicami Boba. Z veseljem bi popil še kako pivo za 1 euro več, če naju ne bi čakal še povratek v Beograd… Tudi na koncertu sem bil edini fotograf, ki je imel neprestano prostor pod odrom, tako da sva z Vanjo od blizu uživala na koncertu Irine, SARS-a, Ras Abrahama in Partibrejkersov. Tribute to Bjelo Dugme sva morala na žalost izpustiti, saj so bile najine baterije po  18 urah delovanja že globoko v rdečih številkah.

Zadnji,  del o premieri dokumentarca o Rocky-jevem spomeniku, ki je BTW prejel nominacijo za Oskarja v dokumentarni kategoriji in legendarnem statusu Nicka Sloterja v Srbiji pa v kratkem…

Small village of Banatski Sokolac lies only 10km away from Romanian border and there lives about 200 people. They have 1 cafe, 2 shops and one primary school for 23 pupils. And that’s it.. Well almost… They have also the only statue of Bob Marley in EU. On the bottom of the statue is stated: Freedom fighter with a guitar in his hand. Once a year the village holds a fantastic rock festival called Rock Village that is organised by Mirko that was living in that village but is now a successful businessman in Belgrade. This is his contribution to the area that is forgotten by the God… Fantastic crowd, great music and beer that costs about 40p!!!
Between all the interviews and the start of the festival me and Vanja went on drink to Romania… Short but sweet trip. On the way back to Serbia we picked up a border policeman that needed to go to town but he didn’t have a car. We talked about the life in the area… He is working 5 days a week, 12 hours per day, night shifts and he gets 300Eur of paycheck!

_MAT1860-1

_MAT1862-2

_MAT1864-3

Ex vaški žur plac

_MAT1869-4

Iz leve proti desni: Abraham, Sony, svetovni popotnik sedaj priženjen v BS :), vaški pijančen no.2 .

_MAT1893-7

Mirko & Bob, pred osnovno šolo.

_MAT1903-9

_MAT1902-8

Big šajni HD…

_MAT1911-10

_MAT1917-11

Rastamobil…

_MAT1943-13

1-1

SARS & Abraham

2-2

Romeo…

3-3

Kreni prema meni…

~ by matjazz on September 12, 2009.

3 Responses to “Resnica o srbskemu Tarzanu, Rocky-ju, Bobu Marleyu in Nicku Sloterju Part II.”

  1. wuaahhahahahahahahahahahah… to mi delaj grdo mi govori. drugic povej ko bo ta festival. moramo gret

  2. Carsko!

  3. Haha… Ok Šalej..Bomo šli ne! Mam veze zdej dol! 😉 Je kr smešna zadeva ja…

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s

 
%d bloggers like this: